Maretov blog

Šport je (skoraj) vse.

Kajak v Tacnu – koliko časa še?

Objavil mare, dne 5.11.2006

tacen_blog.jpg

Po navedbah Dnevnika kajakaštvu v Tacnu grozi potop. Do sedaj namreč nobena mestna oblast še ni uspela rešiti težav z zemljišči, niti ne kaže preveč dobro za v prihodnje. Tako se lahko zgodi, da je bilo lani evropsko prvenstvo tudi zadnje veliko tekmovanje na tacenskih brzicah. Toda pojdimo lepo po vrsti.

Začnimo pri tem, zakaj sploh potrebujemo velika tekmovanja na objektu, kot je Kajak kanu center Tacen. Potrebujemo jih seveda za to, da imajo mladi tekmovalci sploh zakaj trenirati! Kako si kdo sploh lahko predstavlja, da bomo mladi predani športu, če ne bomo imeli možnosti nastopati na domačem terenu? Brez tega predanosti preprosto ni. Pri čemer pod predanost recimo štejem veslanje pri temperaturah pod ničlo. Tako je bilo namreč v soboto, ko sem poslikal trening mladih kajakašev in kanuistov na savskih brzicah.

img_5702.jpg img_5704.jpg img_5712.jpg

Ura je bila okoli 10h, temperature kot rečeno pod ničlo, prijatelji pa so že odhajali na vodo. Sledilo je ogrevanje na jezu, nato pa spust čez znamenito rampo oz. tacensko zapornico, strah in trepet vsakega, ki se čeznjo spusti prvič…

img_5714.jpg img_5725.jpg img_5726.jpg img_5732.jpg

Roli, ki te čaka, se včasih lahko izogneš, ali pa tudi ne. Četudi je minus, stoječa voda pa zaledenela.

img_5734.jpg img_5739.jpg

Nato sledi sam trening, pri katerem se rado zgodi, da se tudi prevrneš. Poslušaš nasvete trenerja, poskušaš napake odpraviti, pa ne gre tako zelo enostavno.

img_5740.jpg img_5742.jpg img_5750.jpg img_5752.jpg img_5767.jpg img_5766.jpg img_5776.jpg

Potrebna je vaja, vaja in še enkrat vaja. Četudi je minus in te opazuje le trener in mogoče kakšna naključna opazovalka. No, v tako lepem vremenu je tudi mene ponovno zamikalo, zato sem se kolegom hitro pridružil.

img_5770.jpg img_5786.jpg img_5793.jpg

________________________________________________________

Vsa ta predanost je bila do sedaj nekaj samoumevnega…toda kako dolgo še? Problem z zemljišči v Tacnu je namreč naslednji – leta 1989, pred svetovnim prvenstvom (ki ga je odprl Milan Kučan), je mesto kupilo zemljišče, nato pa ga pozabilo vpisati v zemljiško knjigo. Nobene zahteve po odgovornosti, nič. Preprosto ups, smo pozabili! Tega pa niso spregledali dediči prodajalca, ki so najbrž po nasvetu odvetnikov del zemljišča vpisali v zemljiško knjigo kar sami! A si kdo sploh lahko zamisli to perverznost? Prodaš, dobiš denar, potem pa zemljišče še vpišeš v ZK. Pri čemer si nisem povsem na jasnem, kaj je večja perverzija – to, da mesto to pozabi, ali to, da dediči izkoristijo to malomarnost.

img_5795.jpg img_5796.jpg img_5801.jpg img_5707.jpg

Kakorkoli že, “lastniki” so dostop do objekta dobesedno zabarikadirali, mi, kajakaši, pa smo kot kaže ostali brez možnosti pomeriti se na domači progi. No, malo me tolaži dejstvo, da je sedaj že izvoljeni župan g. Janković pred volitvami za Dnevnik povedal, da se bo poskusil z dediči dogovoriti, če ne bo šlo, pa bo uredil dolgoročni najem ali odkup.

Torej, g. župan, a bo kej?

-Mare

  • Share/Bookmark

8 odgovorov v “Kajak v Tacnu – koliko časa še?”

  1. valem pravi:

    Fajn fotke in, na žalost, težek problem. Bomo morali kar vsi slovenski kajakaši, klubi in zveza skupaj stopit, narest eno veliko zadevo v Tacnu, pa prek vseh medijev pokazat na ta problem. Vprašanje pa se postavlja – se znamo sami toliko zorganizirat?

  2. Uroš pravi:

    Kokr jz poznam problem, ki se vleče že celo večnost, se ne bo nič dobrga izcimilo!
    Prvi in največji problem je; lokacija je perfekta, in predvsem zelo zanimiva za trženje kar pomeni da je in bo zelo velik interes PO TEJ ZEMLJI!

    Pa vsak bo spet probal svoj lonček prstavt, kokr jaz poznam stvar!

    Če smo pa odkriti bi se pa tud vsak od nas boril za nekaj kar veš da ti omogoča lepo mesečno rento če se sam mal znajdeš!

    DEJSTVO pa je da se bo moral klub začeti obnašati gospodarsko, tržno,… da bo lahko pariral sodobnemu ekonomsko naravnanemu svetu!!!

    Jaz

  3. milka pravi:

    Tisti, ki smo v preteklosti veliko naredili za obstoj kajakaškega kluba v Tacnu in za to, da bi tudi prihodnje generacije mladih lahko trenirale ta težak, a vendarle zelo lep šport, smo ogorčeni. Najprej nad skrajno malomarnostjo mestnih uradnikov in nad tem, da tudi tokrat najbrž ne bo nihče odgovarjal, drugič pa nad pravno državo, v kateri je kljub obstoju kupoprodajne pogodbe, nekoč že odprodano zemljišče z asistenco “dobrih” odvetnikov mogoče ponovno vpisati v zemljiško knjigo kot svoje nepremičnino.

  4. RADO pravi:

    V pogodbi je jasno napisano, da posest preide v last kupca s plačilom takratnega davka in z overovitvijo plačila. Ta overovitev plačila je na pogodbi. Po mojem mnenju so dediči upravičeni do zamudnih obresti v kolilkor mesto ne more dokazati plačila. Še enkrat – nikjer ni omenjeno, da je plačilo kupnine pogoj za zamenjavo lastnika!!!!!!

    Odnos mesta do tega problema – komentar bi bil vulgaren.

  5. RADO pravi:

    Pa še to: G. Andrej, mi je , ob mojem nastopu mandata, in o razgovoru okrog denacionalizacije omenil, da parkirišče ni sporno, sporna pa je višina kupnine, katero je dobil njegov oče. Kasneje je to seveda pozabil in trdil, da plačila sploh niso dobili.

  6. mare mare pravi:

    @ Valem: mislim, da SE znamo organizirat, bombe že nekaj časa letijo iz vseh strani, Dnevnika, Dela, Novic, bloga…ni hudič da bo kdo videl! Drugo pa je, ali bo tudi kaj dejansko narejeno, nažalost.

    -Mare

  7. valem pravi:

    Pardon, narobe sem se izrazil. ZNAMO definitivno. Hotel sem reči, da se MORAMO. Posamezne, neusklajene bombice, so pač le tako kot obadi okoli kravje riti. Sicer najedajo, ampak krava malo z repom zamahne, pa je nekaj časa OK.

    Verjetno vsi vemo, kakšne težke zgodbe so se pisale o novem stadionu. Pa primerjaj te bombe z našimi. In kje je stadion? Do Zokija ni nihče resno povedal o njem niti ene. Še več, do Zokija je stadion kar umrl.

    Ali pa zgodba o NUK 2. MOL je zemljišče za NUK 2 ravno tako odkupila in plačala. A ko so hoteli zadevo vpisati v ZK, je bila tam plomba. Ki jo je letel stečajni upravitelj (zdaj mi je padlo iz glave, katera propadla firma je bila lastnica zemljišča) še isti dan po podpisu pogodbe zalimat v ZK. Star pregovor pravi – kdor hitro da, dvakrat da. In nekateri to s pridom izkoriščajo.

    ZK zadeve v državni upravi so se dolga leta delale na “poenostavljeno” – češ, plačano je, kdo se bo še ukvarjal z birokracijo. In po 15 letih ne najdeš več nobenega računa. Stanje v ZK je za območje Tacna več kot žalostno. In ne govorim le o tistem parkirišču – kaj misliš, kako je v ZK zapisana proga? Vso zadevo bo treba uredit. Kdo ima pravico do vode?

    Zato pravim, da se je treba organizirat. Ni dovolj le parkirišče, treba je uredit tudi pravico do vode, do upravljanja proge, vodni režim… Treba je organizirat skupino ljudi, ki vedo, kaj hočemo in kako do tega priti. In potem to tudi izvesti. Zoki ne bo sam naredil nič, bo pa ponudil roko, če bomo zadevo pripravili in uredili sami.

  8. Meta pravi:

    Mare, čestitke, meni se zdi tvoje razmišljanje in odlične fotke (tista ledena mi je najlepša) odličen prispevek h kajakaški skupni stvari.

    Tole “bloganje” je zame sicer nekaj novega, vi tamladi to bl hitr zapopadete, ampak vidim, da je lahko vsestransko koristen in uporaben medij.

    Res je, da če ne bi mediji v zadnjem času na pobudo kajakaških srčnih delavcev začeli opozarjati na ta problem in z njim seznanili tudi ljubljanske županske kandidate, bi vse potihnilo, kot že tolikokrat do sedaj…Prav je, da vsak pripomore kolikor zna in more, da se zadeve rešijo pravično in pošteno, da se pristriže peruti perverzijam in moralnim svinjarijam vseh vrst, ki se dogajajo okoli teh zemljišč ob progi. Dosedaj se je to pridno izkoriščalo prav zaradi nedelavnosti uradnikov na MOL in mislim, da bo Zoki na občini končno vsaj malo počistil Avgijev hlev tako, da bo začel funkcionirati, kot se spodobi. Upanja in pričakovanja so velika, zaupanje v pravno državo tudi še ni čisto umrlo, država v službi državljanov kmalu tudi ne bo več iluzija ampak realnost in trdno zaupamo, da bomo s skupnimi močmi, voljo in povezovanjem vseh nas, ki nam je kajak zrasel z našimi srci in dušo, dosegli to, da bo šport postal spet šport in ne pehanje za dobičkom in profitom. Tega v tem športu – kajaku in kanuju na divjih vodah – itak tako ali tako ni bilo nikoli, to najbrž sam veš, saj si na svoji koži izkusil, samo člani Česnove družine so se vedno znašli, da so leta in leta ob velikih mednarodnih tekmovanjih kajakaški srenji zaračunavali umazani denar za nekaj, kar sploh ni njihovo, samo zato, da so dali ljubi božji mir in niso zganjali neumosti, pa jim je to zgleda tako priraslo k srcu, da se tega ne morejo več odvadit, nasprotno – hočejo še več in še več. In tako že kapljajo čez rob vrčka….ampak stari ljudje že dolgo pravijo, da za vsako rit palca raste. Res upam, da bo Zokiju uspelo izpolnit njegove obljube, zato, ker je s svojimi dejanji že dokazal, da je mož beseda in ne trosi praznih obljub, če jih ne more izpolniti. Mi mu pa pri tem lahko samo po svojih močeh pomagamo, kar se le da. Slovenci smo že v pretekli zgodovini dokazali večkrat, da če se nam gre za skupno dobro, znamo pozabit na zamere in foušije in znamo stopit skupaj enotno in srčno, tudi kajakaški šport ni izjema!

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !