Maretov blog

Šport je (skoraj) vse.

Potovanje po Maroku, 3. del

Objavil mare, dne 31.08.2007

maroko_2007_7.jpg

Ob sedmih zjutraj ujamem avtobus za Marrakesh. Cele tri ure poslušamo neke maroške narodnjake in vse se mi zdi enako. V Marrakeshu plačam taksi dvakrat, saj me prvi pripelje na napačno mesto. Nekako mi le uspe priti do zbirališča velikih taksijev za Asni oz. Imlil.

Kot turista me neki tečnež najprej hoče naplahtati s smešno visoko ceno, a mi, potem ko mu pokažem, da nisem idiot, le priskrbi taksi do Imlila za 4 evre (zase pa zahteva 2 evra in mu dam enega). Na sprednjem sedežu sediva dva, vsak na bolj ali manj polovici sedeža, a pot mine izredno hitro, ker ima taksist precej težko nogo, da ne govorim o izredno slikoviti pokrajini ob vzpenjajoči se poti.

Ko prvič zagledam Imlil, kraj ob vznožju najvišje gore severne Afrike, imam občutek, kot da sem nekje ob vznožju Himalaje. Sicer tam še nisem bil, ampak si predstavljam, da je nekako tako. In res, prav v Imlilu je Martin Scorsese posnel svoj film Kundun (1997) o 14. dalajlami – še danes je vidnih nekaj ostankov scen. Cesta vijuga navzgor, ob njej pa se vrstijo male trgovinice za zadnje nakupe hrane in tekočine ter ob povratku – spominkov kot so maroška oblačila, glinene posode in srebrnina.

Svojo naporno pot, ki so ji kos po večkrat na dan, tu začnejo tudi otovorjene mule in njihovi vodniki. Dejansko se mi mule ob naporni hoji navkreber, po samih skalah, kar smilijo. Turisti, tako željni popularnih trekingov v Visokem Atlasu, jim natovorijo prav vse – šotore, podloge, spalne vreče, nahrbtnike ter vso hrano in pijačo. Nekateri turisti do koče kar prijahajo.

From Morroco 2007 …

Refuge du Toubkal na 3.200 metrih dosežem po treh urah in pol hoje po hudi vročini. Z rahlim glavobolom, ki je posledica višine, plačam za nočitev štiri evre, potem ko se z zadovoljstvom izkažem za člana Planinske zveze Slovenije. V sobi nas je deset pohodnikov – trije Kanadčani, pet Američank, nek Maročan in jaz. Z Lydio, 22-letno študentko politologije, se takoj zapleteva v pogovor o razmerah v Združenih državah in Evropski uniji na vseh področjih ter tako lažje dočakava sicer prav klavrno večerjo. Kaj kmalu gremo vsi skupaj spat, saj je pred nami naporen dan.

Zbudim se že pred peto, pojem zajtrk, pripravim nahrbtnik in ob pol šestih že hodim proti vrhu. Zrak je popolnoma svež in obdan s prelepimi vrhovi se počutim odlično! Počasi sledim kupčkom zloženega kamenja na skalah oz. maroškim markacijam in hodim vštric z nekaj lokalnimi otroki, ki v supergah in bombažnih puloverjih z lahkoto premagujejo strmino in krušljivo pot. Sam pa sem izredno vesel svojih gojzarjev, palic in goreteksa, ki mi pomaga boriti se z neizmerno močnim vetrom. Sunki me pokritega s kapo in kapuco kar prestavljajo po poti!

From Morroco 2007 …

Po slabih dveh urah hoje stojim na vrhu Jebel Toubkala (4.167 m) in čisto zares sem od srca vesel, da mi je uspelo. Pomislim na domače in prijatelje, kako daleč stran smo eden od drugega. In kako lepo bo, ko bom spet doma … V pol ure, ki jih preživim na svojem prvem štiri tisočaku, se malo okrepčam, z nekaj Francozi se tudi poslikamo, nato pa začnem s sestopom. Kaj kmalu zagledam kolono pohodnikov, kako počasi napredujejo proti vrhu, tam doli v dolini. Nekje na polovici poti srečam nekaj »sostanovalcev«, hodijo brez palic in primerne obutve in se zdijo grozno utrujeni. Še malo nižje pa v zavetrju skale zagledam Lydio, ki čaka ostale, da se vrnejo z vrha. Strah jo je, ne upa ne naprej ne nazaj. Najprej ji povem, kar ji gre, nato pa ji posodim svoje palice in skupaj počasi nekako le prideva nazaj do koče. Ampak važno, da se barva adidask ujema z barvo vetrovke! :)

V koči se poslovimo, sam odbrzim nazaj v Imlil. Med potjo veliko slikam, saj je celotna dolina zares slikovita. Po pobočjih se pasejo koze, nasproti prihajajo otovorjene mule, voda se poigrava v tolmunih in slapovih … Po slabih treh urah sem ob enih le v Imlilu, kjer mi neznansko odleže, ko sezujem gojzarje ter se napijem vode in sveže stisnjenega pomarančnega soka.

Se nadaljuje …

-Mare

Galerija Essaouira, srfanje, Toubkal, Casablanca.

  • Share/Bookmark

4 odgovorov v “Potovanje po Maroku, 3. del”

  1. Crt pravi:

    “Član Planinske zveze Slovenije v Afriki rešil ameriško turistko “

  2. mare mare pravi:

    :)

  3. vinko-uroš pravi:

    Ewvo končno mam cajt in prebiram tvoje poste,
    super so…no amapk z babam si mel velik opravka…torej nisi več samski?

  4. vinko-uroš pravi:

    grem naprej brati…upam da kej bolj stylovsko zanimivige :)

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !