Maretov blog

Šport je (skoraj) vse.

Vzpon na Jalovec

Objavil mare, dne 16.09.2008

… ni ravno od muh. Gre za konkreten podvig, ki zahteva nekaj kondicije, tako fizične kot psihične. Precej zračno je tam gori …

Kondicijo pa dobimo s treningom, tako da sem po sredini jutranji Preluki popoldan odbrzel na Gorenjsko. Tržič sicer ni tako blizu, Dom pod Storžičem še manj, a kaj ko je pot čez Žrelo na vrh Storžiča tako mikavna! No, stvar je precej subjektivna, tole Žrelo je namreč strmo kot le kaj, poleg tega strmina do vrha kaj dosti ne popusti, a ravno to mi je za pot navkreber tako zelo všeč. Po uri in deset minut “precej” hitre hoje se znajdem na vrhu in razgled, ki ga že poznam, je prelep. Navzdol je pot čez Škarjev rob precej bolj prizanesljiva do kolen in seveda jo uberem. Kakšen dan!

Že naslednje jutro pa odbrzim bolj konkretni turi naproti. Jalovec s svojimi 2.645 metri ni ravno mačji kašelj, sploh zaradi velikega števila klinov in jeklenic na poti na vrh. Pot začnem kar v Tamarju, saj je pot do koče odprta (proti plačilu 2,1 evra Smučarski zvezi Slovenije). Nadaljujem na Kotovo sedlo mimo prelepega bivaka ter po zelo zračni, a odlično zavarovani poti na vrh. S časom 2 uri in 15 minut sem izredno zadovoljen, noge se še ne pritožujejo, tako da se v miru najem in spočijem. Spoznam tudi Jana in očeta, s katerima lep čas klepetamo o preteklih in prihodnjih ciljih v naših hribih, zahvalim se jima tudi za fotke. Na spodnji sliki je v ozadju seveda mogočni Mangart.

From Jalovec mountaneering

Pot navzdol želim nadaljevati skozi znamenit Jalovčev ozebnik, a me opozorila o zaprtju poti, pa tudi pogled navzdol prepričajo v drugo možnost čez Jalovško škrbino. Tu sem naletel na precejšnje težave pri odkrivanju markacij (in ignoriranju nekih starih), tako da sem se že sprijaznil z dejstvom, da grem pač v Trento. Spust za Goličico je namreč ravno tako zračen kot vzpon na Jalovec, s to razliko, da ni nobenih jeklenic, le klini, ki pa jih ob sestopanju seveda kronično primanjkuje. Za pogumne!

From Jalovec mountaneering

No bolj po naključju kot čem drugem sem na sedlu le našel markacije za pot v Tamar. Pa tudi tam še ni konec težav, sledi namreč spet zračen spust pod Ozebnik, kjer so v tistem času markacisti ravno opravljali svoje delo. Priznali so, da so seznanjeni s slabim stanjem na oni strani, a da je za tisti konec odgovoren drugi odsek. Halo?

Od Ozebnika nas čaka še hitri spust po melišču navzdol in kaj hitro dosežemo naše izhodišče. Zares odlična tura, ki jo lahko kronamo še s sprehodom in sončenjem oz. kratkim spancem na travnikih v Tamarju. ;)

Nekaj več fotk v galeriji.

-Mare

  • Share/Bookmark

Komentiraj



XHTML: Uporabite lahko naslednje tage: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !