Grossglockner
Objavil mare, dne 3.05.2010
Proti najvišjemu vrhu sosednje Avstrije sem se s Freeapprovedovci podal predvsem z namenom pridobiti znanje o varnem gibanju po ledenikih. Super je bilo!
Mimo Spittala in Lienza smo bili – kljub zgodnji uri – kot bi mignil. Jasno, vsi smo komaj čakali, da stopimo na smuči, saj nam je vremenska napoved obetala pravo smučarsko poslastico. In evo, takoj se nam je prikazal!
 |
| From Grossglockner, 17.-18.4.2010 |
Z Džanijem se pri koči nisva kaj preveč obirala, ampak sva jo takoj mahnila na aklimatizacijo na bližnji ledenik. Na sliki se vidi tudi greben Stüdlgrat, ki plezalce popelje naravnost na vrh Grossglocknerja.
 |
| From Grossglockner, 17.-18.4.2010 |
Povzpela sva se na dobrih 3.000 metrov, pomalicala, nato pa odsmučala nazaj do koče. Jaz še vedno trdim, da so bile tole sledi vulkanskega pepela, saj tole ozračje ni bilo le motno, ampak prav sivo!
 |
| From Grossglockner, 17.-18.4.2010 |
Vsi skupaj smo jo nato ponovno mahnili na ledenik …
 |
| From Grossglockner, 17.-18.4.2010 |
… in na 3.000 je jasno sledil krst – Džaniju se je roka omehčala morda le pri puncah.
 |
| From Grossglockner, 17.-18.4.2010 |
Prav po šolsko smo jo nato navezani mahnili čez ledenik, na določeni točki pa je tečajcem zmanjkalo moči oziroma motivacije in smo se pač obrnili. Vseeno kar konkreten dan, saj je do koče sledilo še kar nekaj smuke!
 |
| From Grossglockner, 17.-18.4.2010 |
Kaj napisati o koči Stüdlhütte? Torej takšnega luksuza v hribih pa še ne. Fantastična koča, kjer na primer ne manjka niti plezalna stena! Večerja pa takšna, kot v kakšnem hotelu z najmanj štirimi zvezdicami. Tople predjedi, hladne predjedi, ogromen solatni bar (in zraven tri različna olja: bučno, olivno, arašidovo?!), več glavnih menujev, sladice, sadje, ogromen lesen pladenj (1 m premera) sirov, mislim to je bilo že pravo preseravanje, se opravičujem za izraz. Oče, navajen poskusiti in pojesti vse in to do konca, je bil ob vsem tem izobilju kar malo nesrečen 
 |
| From Grossglockner, 17.-18.4.2010 |
Zjutraj smo se na žalost zbudili v sneženje, no pa se je kasneje vseeno izboljšalo, tako da smo kljub vsemu odrinili. Vmes je kazalo že na ponovno vrhunski dan …
 |
| From Grossglockner, 17.-18.4.2010 |
… kar je prišlo prav tistim, ki so se namenili na sam vrh.
 |
| From Grossglockner, 17.-18.4.2010 |
A na žalost je kmalu zatem prišla megla, tako da je na sedlo uspelo priti le res zagrizenim (fotr, bravo!), ostali pa smo se zadovoljili z višino 3.500 m. Smuka po ledeniku v taki megli, razritem in hkrati poledenelem pobočju ni bila ravno za prehvalit …
 |
| From Grossglockner, 17.-18.4.2010 |
Seveda pa je bilo nižje bistveno bolje, v vsakem primeru pa je bila tura nadvse uspešna. Naslednjič pa na vrh!
-Mare
3.05.2010 08:57
Očitno je sedlo večkrat meja, preko katere vreme ne pusti na Veliki Klek;-)
Tam sem se pred leti obrnil tudi sam, le da so bile vremenske razmere še šrecej slabše in to sredi avgusta.
3.05.2010 09:40
Čudovito, tam sem bil tudi jaz-večkrat
3.05.2010 10:52
Lepo in lepe fotke. Kateri ledenik pa je to? To najbrž ni na tisti strani Velikega Kleka, kjer je Grossglockner HochAlpenStrasse, kajne?